Zadnjic

Ja res, tale prispevek pa je zadnji napisan v Franciji. Jutri dopoldan odhajam domov, a se mi je tole pisanje tako priljubilo, da bom mogoce kar nadaljavala:)

Ta vikend sem bila na trznici in sicer v soboto dopoldan, to je stil ljubljanske trznice, a po francosko. Tam sem si prav zazelela, da bi imela pri sebi racunalnik in bi pisala kar tam, na licu mesta, ker tam te nekaj navdusi, preseneti in potem vcasih lahko cez par dni poves isto kar bi takrat povedal, vcasih pa sploh ne. A bom vseeno probala:)

Na trznici je bilo enkratno. Tam sem sedela na eni kavi in opazovala ljudi, vzdusje, tempo, pogovor, prostor, dogodek. Pocutila sem se kot na prispevku za oddajo o doloceni drzavi po besedah popotnika (stil national geographic oddaj, reportaz na kaksni tuji tv postaji), to pa zato, ker sem se tam pocutila kot ne-turistka in kot ne-obiskovalka. Znam jezik, poznam mesto (priblizno), kupila sem paradiznike, vem kdaj je najbolje pridit, da bos dobil tisto kar hoces.....se pozna da nisem tukaj samo en teden.
Se mi zdi da so te trznice prava gnezna mestnega vzdusja, tako kot stare kavarne in mestni casopisi.

Ja res je, B. se mi je priljubil. A pravijo da je treba odditi v pravem trenutku, takrat ko je vse se na mestu in ko ves, da bos imel lepe spomine. In meni se zdi tale jutri pravi trenutek. Simester se je zakljucil, uredila sem vse papirje in administrativne obveznosti, imela sem pocitnice....jutri bom pa ze kar doma, malo na meji verjetnega, a po drugi strani tako mozno, logicno in jasno, po zaslugi hitrih povezav in vedno "manjsega sveta".

Tukaj sem se imela enkratno, a se veselim prihoda domov!! Se bomo kar videli!!!!!

Se nekaj, hvala za vse maile, pisma, kartice, sms-se in pakete moji najblizji, res hvala, mi veliko pomenijo in sem se jih vedno razveselila.

P.S.
Aja se nekaj, ne vem ce vas ravno zanima, a to kar moram napisat, naredila se vse izpite, to je pa tudi na meji neverjetnega!!!

Kristina

Mednarodni sejem

Ze parkrat sem zelela napisati nekaj o sejmu, ki smo ga obiskali maja, a nikakor ni "spadal v kontekst", pa sem zdaj pri stvari.


Sejem kot sejem, a res ogromen (eden izmed najvecjih v Franciji), poteka en teden in je blizu jezera v Bordeaux-u (predel, ki ga obisce zelo malo turistov, tudi zame je bilo prvic in tudi zadnjic takrat).






Tam pa se je naslo vse.














Res vse!

Bisou,
Kristina

Konec maja

Vceraj smo prisli nazaj s kratkih pocitnic po francoski in spanski baskiji (slikce in komentarji sledijo). Zadnji izlet, ki smo ga imeli v mislih od tukaj je za nami.
Do torka ostajam v Bordeauxu, kar mi prav ustreza. Namrec rada bi videla se kaksen koticek tukaj v mestu, se povzpela na stolp, sla na trznico ob reki, na obrezju (je vsako nedeljo dopoldan in tam se prodaja tipicne proizvode te regije) in kupila se kaj kar bom odnesla domov.

Je pa res, da odhajamo, eni prej drugi kasneje. Ravno danes je sla domov se ena prijateljica, s katero mocno upam da bova ohranili stike in sicer Zuzzana, s Poljske. Vceraj smo se se zadnjic videli, preden se seveda ne obiscemo v Sloveniji in Poljski!!:) Znam par fraz in kako se rece hvala, a ne znam napisat tega razen foneticno "zdenskuje", pa z ni z in s tudi ni s, joj je kar tezko pisat v slovenscini, brez nasih sumnikov. Upam, da razumete kaj sem zelela napisat v prejsnjem stavku:)

Takole malo na kratko sem se oglasila. Kmalu spet,

pozdravcki,
Kristina

Mesano

Tile zacetki mi ne grejo vedno najboljse od rok.....

Kakorkoli, tukaj v studentskem domu nas je vedno manj, saj do konca junija vecina odide za vedno ali pa zacasno. Kljub temu pa se ko se vidimo zadnjic spravimo kaj pripravljat, delat in kuhat (kljub pogojem!). Npr. za Spelin rojstni dan in odhod hkrati smo v nasi kuhinji, ki ji tezko recemo kuhinja, pripravili torto, ali pa zadnjic smo se lotili delati skupnega kosila in vse je bilo zelo okusno. Pri kosilu se malo zaplete, ker bi eden to in drugi nekaj tretjega, a smo se zedinili v makaronih in tisoc in eni omaki in prilogi, ki jo vsak vzame na kroznik, ce zeli. Zanimivo, glede sladice smo pa cisto enotni, npr. baskovski kolac, res okusen ali pa mufini (super cokoladna zadeva).

Je pa res, da ko si sam zase kaj kuhas, hitro dobis obcutek kaj se ti najbolj splaca, da je hitro, enostavno, da se ti ne pokvari, ne razkuha,...in da je dobro, zdravo in uzitno. Npr. vecina nas ima napravo za hitro segrevanje vode, ki je super uporabna zadeva, ali pa skodelica za kosmice, kamor lahko das tud juho, makarone, caj, kavo, solato, skratka prav iznajdliv postanes:)

Zanimive pa so bile politicne kampanije za predsedniske volitve, samo kaj naj vam zdaj govorim o tem, ko ze vsi vemo kdo je dobil vecino. Ni vec zanimivo. A vseeno mi je pa tole ostalo v spominu: dva kroga, celo leto priprav, izcrpne predstavitve kandidatov, spletne strani, vec kot 300 ankat, raziskav in na koncu predstava. Novinarji so se med seboj pogovarjali tudi o tem kaksen nasmesek in obleko ima kdo:), no, a to samo kot zanimivost. Res pa je, da je tukaj bilo vse pod drobnogledom in tudi zdaj so novice o Sarkoziju in njegovemu delu non stop na radiu, pa tudi se zdaj se govori tudi o Segolene, kje je, kaj dela, kaksni so njeni plani....

Do prohodnjic,
Kristina

Spanska baskija

Pa kje je ze to, ko smo sli v Baskijo....je pa res, da nisem se nic napisala o tem. Takrat ko smo sli tja so bile bolj ali manj prvomajske pocitnice, zdaj pa so pred nami bolj ali manj odhodi domov in zakljucki ocen in predmetov.



Torej, o tem izletu sem sanjala ze pred odhodom v Francijo, saj je od tukaj to zelo blizu in zdruzljivo s potovanjem cez Francijo (Bayonne, Biarritz,...)

Spanska baskija (Bilbao, San Sebastjan,...) je prav ocarljiva, tam so Baski res aktivni, prepoznavni, zavedni (z razliko francoske Baskije). Majo svojo banko, svojo stranko, svoje pesmi, zastavo, sportne ekipe, obleke, pogovor v baskovscini (euskara) na ulici pa sploh ni redek. Razumes res nic, je cisto drugacen, a ni nobenih tezav ker vsi govorijo tudi spansko.



Prvo smo se ustavili v Bilbau, centru Baskije, ki slovi po Guggenheim-ovem muzeju(http://www.guggenheim.org/), enemu izmed petih na svetu (New York, Las Vegas, Benetke in Berlin). Res je za vidit ker je ogromen, lep, sodoben, drag in turisticna atrakcija Bilbao-a od kar so ga zgradili (1997). Pa se dobro, saj je njihova industrija pocasi propadala in dajala mestu sivo, neperspektivno podobo in prihodnost.
Stavba je tako velika, da ko prides tja (re ne mores ga zgresiti oz. ga iskati, ker je prevelik za to) kar stojis in gledas in gledas in stojis:)

Vzame sapo, ne! Pa je samo slika.

Poleg te atrakcije pa je Bilbao znan se po starem mestnem jedru, ozkih ulicah z bistroji, kjer se jejo tapasi (majhni oblozeni kruhki) in razpravlja o zadnjih novicah, lahko tudi kar stoje (kar francozom res ne gre v racun, jesti stoje!) ter trznici.

Druge dva dni pa smo preziveli v San Sebastjanu, ki je enkratno mestece ob morju in reki, s prelepimi mostovi, izdelanimi do potankosti ter obalo, ravno primerno za oddih in pocitnice. Mestece, ki nam je tako zlezlo pod kozo, da gremo tja se enkrat in sicer pred odhodom domov.

Pozdravcki,

Kristina

Koncno

Pozdravljeni vsi po dolgem casu!

Namrec stran, kjer se prijavljam za blog se je nekaj spreminjala in se nisem ravno takoj znasla. A zdaj sem probavala malo dalj casa in so zadeve in postopki (spremenjeni) spet jasni.

Ostala sem tam nekje v aprilu, s tem da je bilo takrat lepse vreme kot je sedaj v maju. Res tukajle zadnje case ni ne pomladi, kaj sele poletja, tko da so puloverji spet zazeljeni. Zadnjic me je prijatelj potolazil oz. spravil na realna tla z besedami, da bo poletje prislo 21. junija v Bordeaux, sem si mislila tako kot v Ljubljano, ali pa se kasneje. No bomo videli kako bo, res pa je da se plani delajo neglede na vreme in nepozabni dnevni prezivljajo prav tako.

Koncno in koncano pa je tudi obdobje predavanj, obdobje izpitov, obdobje zime:) (hec) in obdobje volitev tukaj v Franciji (!).... torej pred nami so pocitnice, odhodi domov, zadnji pozdravi in novi plani, za vse, za tiste ki tukaj ostajajo in za nas ki odhajamo pretezno v maju in juniju. Ja pa tudi obdobje Sarkozyja (novega predsednika Francije) je pred nami, predvsem pred Francozi.

Ce pomislim na izpite, je prva asociacija uhh saj so za mano, druga pa ta, da si tega sploh ne morem predstavljati. Pisanje in govorjenje v francoscini na izpitih s profesorji zame ni macji kaselj, tako da si pred izpiti sploh nisem predstavljala kako bo to slo. A slo je dobro, presenetljivo dobro, ce upostevam obcutke, katji rezultatov se ni in jih tudi kar nekaj casa se ne bo. A kar sem napisala in povedala sem, ne morem popravljat, tko da kaj bi se razmisljala in analizirala.
Samo se malo statistike ce koga zanima. Delala sem 6 izpitov v dveh tednih, dva do tri ustno, ostale pisno. Za en simester je potrebno zbrati 30 kreditnih tock (program erazmus), z vsakim izpitom nekaj, koliko in kako pa je odvisno od predmeta.

Ja so za mano in za nami, tko da zdaj oz. takoj po izpitih so sledile zabave, post izpitne zabave. K temu so se pridruzile se zabave za selitve v druga, lepsa stanovanja tukaj na kampusu in zabave za odhode domov (nekateri so ze odsli tisti vikend ali pa ta teden). Nekateri so ze kar odsli, tako da se s kaksnimi sploh nisi uspel vidit (se zadnjic).

Tudi moj odhod je dorecen. In sicer 5 junij pridem na Brnik, v Slovenijo. Obcutki? Se prav veselim, ja res, veselim se poletja v stari ljubljani, prelepe slovenske pokrajine, morja, ljudi, sladoleda in slovenskih evrov:) pa se marsicesa, kar mi trenutno ne pade na pamet. Pa sem spet pri asociacijah: prijetno, poznano, domace.

Do prihodnjic,
Kristina

Morje za Veliko noc

Prejsnji podaljsan vikend smo sli na morje v Archacon, tukaj blizu Bordeaux-a. Vreme je bilo spomladansko in smo se odlocili, da bomo v nedeljo imeli piknik na plazi. Ja, kar na plazi. To je tukaj kar stalna praksa, posebej takrat ko ni poletne sezone.

Cel dan smo preziveli tam in kot pravi moja kolegica Natasa "nam ni bilo slabga". Jaz pa bi to komentirala kot perfektno, ker je bilo lepo vreme, ker smo imeli pravo pojedino, kjer ni manjkala niti domaca potica in pirhi (!), ker smo bili dobra druzba, ker je bilo v blizini morje in ker smo bili kar na plazi in se in se....ravno zame. Narjenih je spet kar nekaj fotografij in Tini (Slovenki, ki je prisla obiskat Nataso za 10 dni) smo v tem casu pokazali najlepse.

Saj ne gre brez fotografij:)

Kristina