Zadnjic

Ja res, tale prispevek pa je zadnji napisan v Franciji. Jutri dopoldan odhajam domov, a se mi je tole pisanje tako priljubilo, da bom mogoce kar nadaljavala:)

Ta vikend sem bila na trznici in sicer v soboto dopoldan, to je stil ljubljanske trznice, a po francosko. Tam sem si prav zazelela, da bi imela pri sebi racunalnik in bi pisala kar tam, na licu mesta, ker tam te nekaj navdusi, preseneti in potem vcasih lahko cez par dni poves isto kar bi takrat povedal, vcasih pa sploh ne. A bom vseeno probala:)

Na trznici je bilo enkratno. Tam sem sedela na eni kavi in opazovala ljudi, vzdusje, tempo, pogovor, prostor, dogodek. Pocutila sem se kot na prispevku za oddajo o doloceni drzavi po besedah popotnika (stil national geographic oddaj, reportaz na kaksni tuji tv postaji), to pa zato, ker sem se tam pocutila kot ne-turistka in kot ne-obiskovalka. Znam jezik, poznam mesto (priblizno), kupila sem paradiznike, vem kdaj je najbolje pridit, da bos dobil tisto kar hoces.....se pozna da nisem tukaj samo en teden.
Se mi zdi da so te trznice prava gnezna mestnega vzdusja, tako kot stare kavarne in mestni casopisi.

Ja res je, B. se mi je priljubil. A pravijo da je treba odditi v pravem trenutku, takrat ko je vse se na mestu in ko ves, da bos imel lepe spomine. In meni se zdi tale jutri pravi trenutek. Simester se je zakljucil, uredila sem vse papirje in administrativne obveznosti, imela sem pocitnice....jutri bom pa ze kar doma, malo na meji verjetnega, a po drugi strani tako mozno, logicno in jasno, po zaslugi hitrih povezav in vedno "manjsega sveta".

Tukaj sem se imela enkratno, a se veselim prihoda domov!! Se bomo kar videli!!!!!

Se nekaj, hvala za vse maile, pisma, kartice, sms-se in pakete moji najblizji, res hvala, mi veliko pomenijo in sem se jih vedno razveselila.

P.S.
Aja se nekaj, ne vem ce vas ravno zanima, a to kar moram napisat, naredila se vse izpite, to je pa tudi na meji neverjetnega!!!

Kristina

Mednarodni sejem

Ze parkrat sem zelela napisati nekaj o sejmu, ki smo ga obiskali maja, a nikakor ni "spadal v kontekst", pa sem zdaj pri stvari.


Sejem kot sejem, a res ogromen (eden izmed najvecjih v Franciji), poteka en teden in je blizu jezera v Bordeaux-u (predel, ki ga obisce zelo malo turistov, tudi zame je bilo prvic in tudi zadnjic takrat).






Tam pa se je naslo vse.














Res vse!

Bisou,
Kristina

Konec maja

Vceraj smo prisli nazaj s kratkih pocitnic po francoski in spanski baskiji (slikce in komentarji sledijo). Zadnji izlet, ki smo ga imeli v mislih od tukaj je za nami.
Do torka ostajam v Bordeauxu, kar mi prav ustreza. Namrec rada bi videla se kaksen koticek tukaj v mestu, se povzpela na stolp, sla na trznico ob reki, na obrezju (je vsako nedeljo dopoldan in tam se prodaja tipicne proizvode te regije) in kupila se kaj kar bom odnesla domov.

Je pa res, da odhajamo, eni prej drugi kasneje. Ravno danes je sla domov se ena prijateljica, s katero mocno upam da bova ohranili stike in sicer Zuzzana, s Poljske. Vceraj smo se se zadnjic videli, preden se seveda ne obiscemo v Sloveniji in Poljski!!:) Znam par fraz in kako se rece hvala, a ne znam napisat tega razen foneticno "zdenskuje", pa z ni z in s tudi ni s, joj je kar tezko pisat v slovenscini, brez nasih sumnikov. Upam, da razumete kaj sem zelela napisat v prejsnjem stavku:)

Takole malo na kratko sem se oglasila. Kmalu spet,

pozdravcki,
Kristina

Mesano

Tile zacetki mi ne grejo vedno najboljse od rok.....

Kakorkoli, tukaj v studentskem domu nas je vedno manj, saj do konca junija vecina odide za vedno ali pa zacasno. Kljub temu pa se ko se vidimo zadnjic spravimo kaj pripravljat, delat in kuhat (kljub pogojem!). Npr. za Spelin rojstni dan in odhod hkrati smo v nasi kuhinji, ki ji tezko recemo kuhinja, pripravili torto, ali pa zadnjic smo se lotili delati skupnega kosila in vse je bilo zelo okusno. Pri kosilu se malo zaplete, ker bi eden to in drugi nekaj tretjega, a smo se zedinili v makaronih in tisoc in eni omaki in prilogi, ki jo vsak vzame na kroznik, ce zeli. Zanimivo, glede sladice smo pa cisto enotni, npr. baskovski kolac, res okusen ali pa mufini (super cokoladna zadeva).

Je pa res, da ko si sam zase kaj kuhas, hitro dobis obcutek kaj se ti najbolj splaca, da je hitro, enostavno, da se ti ne pokvari, ne razkuha,...in da je dobro, zdravo in uzitno. Npr. vecina nas ima napravo za hitro segrevanje vode, ki je super uporabna zadeva, ali pa skodelica za kosmice, kamor lahko das tud juho, makarone, caj, kavo, solato, skratka prav iznajdliv postanes:)

Zanimive pa so bile politicne kampanije za predsedniske volitve, samo kaj naj vam zdaj govorim o tem, ko ze vsi vemo kdo je dobil vecino. Ni vec zanimivo. A vseeno mi je pa tole ostalo v spominu: dva kroga, celo leto priprav, izcrpne predstavitve kandidatov, spletne strani, vec kot 300 ankat, raziskav in na koncu predstava. Novinarji so se med seboj pogovarjali tudi o tem kaksen nasmesek in obleko ima kdo:), no, a to samo kot zanimivost. Res pa je, da je tukaj bilo vse pod drobnogledom in tudi zdaj so novice o Sarkoziju in njegovemu delu non stop na radiu, pa tudi se zdaj se govori tudi o Segolene, kje je, kaj dela, kaksni so njeni plani....

Do prohodnjic,
Kristina

Spanska baskija

Pa kje je ze to, ko smo sli v Baskijo....je pa res, da nisem se nic napisala o tem. Takrat ko smo sli tja so bile bolj ali manj prvomajske pocitnice, zdaj pa so pred nami bolj ali manj odhodi domov in zakljucki ocen in predmetov.



Torej, o tem izletu sem sanjala ze pred odhodom v Francijo, saj je od tukaj to zelo blizu in zdruzljivo s potovanjem cez Francijo (Bayonne, Biarritz,...)

Spanska baskija (Bilbao, San Sebastjan,...) je prav ocarljiva, tam so Baski res aktivni, prepoznavni, zavedni (z razliko francoske Baskije). Majo svojo banko, svojo stranko, svoje pesmi, zastavo, sportne ekipe, obleke, pogovor v baskovscini (euskara) na ulici pa sploh ni redek. Razumes res nic, je cisto drugacen, a ni nobenih tezav ker vsi govorijo tudi spansko.



Prvo smo se ustavili v Bilbau, centru Baskije, ki slovi po Guggenheim-ovem muzeju(http://www.guggenheim.org/), enemu izmed petih na svetu (New York, Las Vegas, Benetke in Berlin). Res je za vidit ker je ogromen, lep, sodoben, drag in turisticna atrakcija Bilbao-a od kar so ga zgradili (1997). Pa se dobro, saj je njihova industrija pocasi propadala in dajala mestu sivo, neperspektivno podobo in prihodnost.
Stavba je tako velika, da ko prides tja (re ne mores ga zgresiti oz. ga iskati, ker je prevelik za to) kar stojis in gledas in gledas in stojis:)

Vzame sapo, ne! Pa je samo slika.

Poleg te atrakcije pa je Bilbao znan se po starem mestnem jedru, ozkih ulicah z bistroji, kjer se jejo tapasi (majhni oblozeni kruhki) in razpravlja o zadnjih novicah, lahko tudi kar stoje (kar francozom res ne gre v racun, jesti stoje!) ter trznici.

Druge dva dni pa smo preziveli v San Sebastjanu, ki je enkratno mestece ob morju in reki, s prelepimi mostovi, izdelanimi do potankosti ter obalo, ravno primerno za oddih in pocitnice. Mestece, ki nam je tako zlezlo pod kozo, da gremo tja se enkrat in sicer pred odhodom domov.

Pozdravcki,

Kristina

Koncno

Pozdravljeni vsi po dolgem casu!

Namrec stran, kjer se prijavljam za blog se je nekaj spreminjala in se nisem ravno takoj znasla. A zdaj sem probavala malo dalj casa in so zadeve in postopki (spremenjeni) spet jasni.

Ostala sem tam nekje v aprilu, s tem da je bilo takrat lepse vreme kot je sedaj v maju. Res tukajle zadnje case ni ne pomladi, kaj sele poletja, tko da so puloverji spet zazeljeni. Zadnjic me je prijatelj potolazil oz. spravil na realna tla z besedami, da bo poletje prislo 21. junija v Bordeaux, sem si mislila tako kot v Ljubljano, ali pa se kasneje. No bomo videli kako bo, res pa je da se plani delajo neglede na vreme in nepozabni dnevni prezivljajo prav tako.

Koncno in koncano pa je tudi obdobje predavanj, obdobje izpitov, obdobje zime:) (hec) in obdobje volitev tukaj v Franciji (!).... torej pred nami so pocitnice, odhodi domov, zadnji pozdravi in novi plani, za vse, za tiste ki tukaj ostajajo in za nas ki odhajamo pretezno v maju in juniju. Ja pa tudi obdobje Sarkozyja (novega predsednika Francije) je pred nami, predvsem pred Francozi.

Ce pomislim na izpite, je prva asociacija uhh saj so za mano, druga pa ta, da si tega sploh ne morem predstavljati. Pisanje in govorjenje v francoscini na izpitih s profesorji zame ni macji kaselj, tako da si pred izpiti sploh nisem predstavljala kako bo to slo. A slo je dobro, presenetljivo dobro, ce upostevam obcutke, katji rezultatov se ni in jih tudi kar nekaj casa se ne bo. A kar sem napisala in povedala sem, ne morem popravljat, tko da kaj bi se razmisljala in analizirala.
Samo se malo statistike ce koga zanima. Delala sem 6 izpitov v dveh tednih, dva do tri ustno, ostale pisno. Za en simester je potrebno zbrati 30 kreditnih tock (program erazmus), z vsakim izpitom nekaj, koliko in kako pa je odvisno od predmeta.

Ja so za mano in za nami, tko da zdaj oz. takoj po izpitih so sledile zabave, post izpitne zabave. K temu so se pridruzile se zabave za selitve v druga, lepsa stanovanja tukaj na kampusu in zabave za odhode domov (nekateri so ze odsli tisti vikend ali pa ta teden). Nekateri so ze kar odsli, tako da se s kaksnimi sploh nisi uspel vidit (se zadnjic).

Tudi moj odhod je dorecen. In sicer 5 junij pridem na Brnik, v Slovenijo. Obcutki? Se prav veselim, ja res, veselim se poletja v stari ljubljani, prelepe slovenske pokrajine, morja, ljudi, sladoleda in slovenskih evrov:) pa se marsicesa, kar mi trenutno ne pade na pamet. Pa sem spet pri asociacijah: prijetno, poznano, domace.

Do prihodnjic,
Kristina

Morje za Veliko noc

Prejsnji podaljsan vikend smo sli na morje v Archacon, tukaj blizu Bordeaux-a. Vreme je bilo spomladansko in smo se odlocili, da bomo v nedeljo imeli piknik na plazi. Ja, kar na plazi. To je tukaj kar stalna praksa, posebej takrat ko ni poletne sezone.

Cel dan smo preziveli tam in kot pravi moja kolegica Natasa "nam ni bilo slabga". Jaz pa bi to komentirala kot perfektno, ker je bilo lepo vreme, ker smo imeli pravo pojedino, kjer ni manjkala niti domaca potica in pirhi (!), ker smo bili dobra druzba, ker je bilo v blizini morje in ker smo bili kar na plazi in se in se....ravno zame. Narjenih je spet kar nekaj fotografij in Tini (Slovenki, ki je prisla obiskat Nataso za 10 dni) smo v tem casu pokazali najlepse.

Saj ne gre brez fotografij:)

Kristina

Périgueux drugic

Kot sem ze omenila se dve sliki.

Périgueux

Salut,

ça va? A ste fino, ce ne drugega slisim, da je vreme soncno in brez oblacka, dnevi daljsi, prvomajski prosti dnevi pred vrati:)

Pri nas je tudi soncno in pomadansko, vedno bolj zelena so drevesa, ko jih pogledam s svojega okna, drugace pa sem oz. poskusam biti ta in neslednji teden bolj med knjigami, ker ni pred vrati le pomlad, ampak tudi izpiti.

A pred tem obdobjem pa smo sli malo v notranjost pogledat, ce je tam isto kot pri nas ali kaj drugace, mestece Périgueux. Znan je po katedrali s kupolami (ki je podobna cerkvi Sacré coeur v Parizu, le zakaj, ker jo je osnoval isti arhitekt; kakor slednjo) in po trznici, kjer prodajajo domace izdelke (siri, zacimbe, meso, roze, kruh in ne samo bagette,....). Imajo tudi pokrito trznico, tako kot pri nas, samo izdelki so drugi, za vonj in vzdusje pa skoraj ni razlik.

Saj ne morem verjet, tukaj zapirajo racunalnico tako da se moram na hitro poslovit in rect à demain (na jutri torej) upam, ker sem mislila se slike dat malo gor in itd.

Soncka,
Kristina

Pred dolgim vikendom

Pred nami je daljsi vikend kot obicajno, zato sem tud na blogu.
Ker je moj koledar popisam vse do junija in mi ostane se malo casa tukaj, bom to kar najbolje probala izkoristit.

Ja res mi ni se cisto jasno da je april, da je pomlad in da sem ze cetrti mesec v Franciji. Zdi se mi, da sem se kaksnih stvari ze tako navadila, da mi bo cudno potem ko bodo spet drugacne, npr: tramvaj, tukajsnji casopisi, poljubcek namesto stiska roke, ko se srecamo in spoznamo, ta faks, prostori, moja soba,... vse je na nek nacin del mene, moje. Tukaj ima zivljenje nek svoj ritem in se mu (ce ti ustreza) cisto prepustis, pa se sam ne ves tocno kdaj.

Ojoj, kam sem odjadrala. Ja ritem pa stil, tukaj je vse v stilu dogajanja in v dinamicnem ritmu. Kot npr. kup novosti (z dinamiko in s stilom).

Prisla je Tina prijateljica na obisk za 10 dni, pa naslednji teden je zadnji teden predavanj, pa prejsni petek smo bili na eni zabavi od Fione, pa koncno in dokoncno smo se zmenili za izlet po spanski in francoski baskiji (tega se pa res, res veselim!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!), pa starsi me pridejo obiskat konec aprila (bom prava vodicka po B.), pa ene slike imam z Grenobla, pa prav fino je prebrat da mi sledite in berete moje prispevke, pa sortne aktivnosti se pocasi zakljucujejo, tako da mojega plesnega udejstvovanja je konec, pa izpitni datumi so ze objavljeni,.....

Ja Fionino stanovanje (ne zivi sama) je enkratno. Center mesta, ob reki in mostu, z visokimi stropi in malo pohistva. Staro, a s sarmom. Za film, tako stanovanje kot zabava. Veliko ljudi, mulitnacionalnost prisotna; pogovori na nivoju, zanimivnost na vsakem koraku.

Kaj se?
Pocitnice in izpiti so pred vrati, tako da se pocasi porazgubljamo vsi mi, ki smo prisli na izmenjavo, vsak s svojimi obveznostmi in plani (ucenje, potovanje, odhodi domov, obiski, delo).

Slike pa kdaj drugic, ker se danes kar nocejo pripeti.
Pa veselo veliko noc tistim ki praznujete, ostalim pa prijeten podaljsan vikend.

Kristy

Grenoble

Salut,

Dogodkov je bilo toliko, da jih je enostavno prevec za razlago. Zato samo se tole.

Grenoble mi je ostal v spominu kot mrzlo, majhno lepo mestece, tako kot sem si ga predstavljala.
Kljucno pa ni bilo mesto, ampak dogajanje v kampusu, kjer se je tekmovalo v razlicnih sportih tri dni. Prvic sem videla npr. zenski in moski Rugby, naucila sem se njihovih pesmic za motivacijo, ki sploh niso nedolzne(!!!) ter videla in dozivela kako to poteka, kajti takoimenovani CRIT (sportna tekmovanja med studenti 9 grandes ecoles-njihovimi posebnimi univerzami) se odvija vsako leto. Eden izmed kljucnih sportov je Rugby, drugace pa se je tekmovalo v plesu, krosu, plavanju, odbojki, kosarki, rokometu,..... nogometu, tega pa baje res ne smem pozabiti.....

Ja je treba dozivet, ker je kljucno ozracje in ljudje, ki so tri dni natempirani za vse, za tekme, za zabavo (naplesali in znoreli smo se ornk:)), za dogodek. Potem pa pride vse ostalo, od spanja do hrane.

Danes mi tole pisanje ne stece najbolje (ja tud men se to kdaj zgodi), zato a la prochaine fois (do naslednjic),
Kristina

Francija drugace

Oj,

cez vikend so nas spet srbele pete pa smo sli na eno razstavo (ujeli smo zadnji dan). Super razstava zaradi ambienta, saj je postavljena v opusceni bazi za podmornice iz druge svetovne vojne ter zaradi fotografij na temo in cas po drugi sv. vojni-nova ureditev Evrope, ki so imele razlago, tko da si jih lahko postavil v dolocen zgodovinski kontekst. Avtor E. Lessing, nemec, znan fotograf, se ziveci, fotografije pa tudi z bivse Jugoslavije (Republike, Beograd, politicni vrh s Titom...).

Zvecer pa je sledila zabava za St. Patrick s day, nasa prijateljica Fiona (Irka) nas je povabila v Irish Pub (tudi tukaj se najdejo ja), tko da je bilo lusno in zanimivo vidit francoze s pivom v roki in z anglesim napevom (a s francoskim akcentom:)

Sicer pa Francija predstavlja danes tudi to in tudi neurejene, revne in "cudne" obraze. Namrec ta baza v kateri je razstava je ok in cisto pravi ambient za razstave, a stoji v okolici B. kar pa vkljucuje tudi nesnago, zivljenje v prikolicah in njihov "banlieu" (okolica). Kajti znano je, ne samo da obstajajo razlike med centrom in banlieu ampak, da so te razlike velike in problemi pereci.

Se dve sliki za ilustracijo!

Drugace pa je bil na sporedu preteklo nedeljo se en film in sicer ob 12.15 (smesna ura, a poceni karta) in kavica potem pripravljena na "svicarski nacin" pri Sabini (Svicarki), ki zivi se z dvema francozoma v stanovanju v B.

To je bilo prejsnji vikend, ta, ki prihaja pa bo itak nekaj posebnega, ker gremo v Grenoble!!!!!

Do naslednjic,

Kristina

Razno

Bonjour,

da bo malo drugace. Sicer je bonjour bolj uraden pozdrav kot salut, a kljub temu za spremembo. Je pa res, da oni ne poznajo besede za dobro jutro, tako kot Slovenci, torej ali je dober dan-bonjour, ali pa je dober vecer-bonsoir.

Torej dober dan.

Naslov razno pa zato dragi moji, ker bi rada napisala par novick in zanimivnosti, ki pa nimajo med seboj nobene povezave in kaj naj v tem primeru naredim?

Zdaj ko sem zakljucila z uvodnimi "neumnostmi" pa zacnimo.

Tukaj je ze pomlad, a kot sem na pol spremljala vreme za Slovenijo, je tudi pri vas tako.

Zato ni bilo nic cudnega da smo preteklo soboto sli na izlet in imeli lepo vreme. Obiskali smo del te pokrajine, ki jo doslej se nismo ter se nacudili umetninam v jami Lascaux,

ki so tam ze vse od paleolitika naprej (po predvidevanjih).

Kaksnih pametnih slik od tam nimam,
mam pa slikce od mesteca Sarlat, ki je za moje pojme

tipicno neodkrito in zato

neskomercalizirano staro, francosko

mesto, kjer se jejo palacinke (des crepes).

Prevod pa sem vam napisala za

boljse razumevanje slikice.

Mimogrede, bili smo prva skupina turistov to sezono, je vodicka povedala in smo torej za moje pojme otvorili sezono. Ce sklepam po nasi skupini, bo (to sezono) obisk dober in turisti prijazni:)

Toliko zaenkrat. A zakaj?

Ja, res je ja ste uganili, na koncu me cakajo izpiti, ta konec pa sploh ni tako dalec.

Do prihodnjic,

grand bisou,

Kristina

Marec

Salut a tous,

pa je tukaj ze marec. Pa je tukaj tudi 8. marec, dan zena, ki ga praznujejo tudi v Franciji. Tako da cestitke vsem predstavnicam neznejsega spola!

Moj obisk v Sloveniji se je vceraj zakljucil, danes pa se uvajam v francoscino in v francoski ritem (beri pocasnejsi ritem).
Vceraj sem rabila malo vec spanca, saj smo leteli ob 7h zjutraj iz Benetk (se enkrat hvala za prevoz do Benetk in nazaj Marko in Alenka), danes pa je ritem dneva ze cisto obicajen.

Prav lepo vas je bilo vse vidit, tiste ki sem vas videla in slisala seveda, a kar nic ali zelo malo se je spremenilo, sploh ne vem kako bi to drugace razlozila, a kar mislis, da ko te 2 meseca ni bilo, da pa je zdaj res vse drugace pa sploh ni (razen izjem, ki jih pa ne bom izdajala takole, pa cestite obema mimogrede)! Hvala pa tudi za vse spodbudne besede ter tople objeme in nasmehe. Sem jih odnesla s seboj za "hude case".

Torej tukaj je vse v polnem teku, tako da se bomo spet imeli enkratno.

Grand bisou,
Kristina

Kaj je novega?

Salut,

a sem vam ze povedala da pridem na obisk v Slovenijo?!
Tale stavek je napisan malo za res malo pa za hec. Resni del je ta, da pridem, hecni pa ta, da bo prav zabavno.

Ja kaj naj vam se povem? Kaj novega torej.

A mate radi filme, take netipicne za slovenske kine?! Sama vedno bolj. Kajti od mojega prvega obiska v kinu, sem vajo ponovila kar parkrat, pa ne zastojn, sploh ne.
Enkrat sem si ogledala La vie des autres-zivljenje drugih, nemski film z zgodbo v casu berlinskega zidu.
Drugic pa francoski (dokumentarni) film La Mom, z zgodbo o Edith Piaf, ki so jo nekaj casa poznali kot La Mom Piaf (ker Edith ni bilo zvezdnisko). Komentar: 5 zvezdic.

Če se bo dalo kaj vidit na DVD-jih ali v slovenskih kinematografih, vam oba toplo priporocam.

Novost zame je bil tudi obisk (vinske) fakultete. Saj vsi veste, kaj imam v mislih kot podrocje studija. Tam imajo prav ucilnice, ki so narejene za degustiranje vin in ucenje o njih. Bilo je super, pa se malo vem o vinih, vonju, okusu, pravilih, izgledu,...
Govora je bilo o vinorodnem področju Bordeaux, ki je razdeljen na 5 delov, glede na pridelavo vin, od belih do rdecih. Vse skupaj je izgledalo tako, da smo pokusali vina in potem pljunili tekocino v lijacek zraven mizice.
In potem smo ugotavljali, ali je okus sestavljen iz petih ali sestih razlicih okusov, od sadnih, sladkih, čokoladnih, mocnih, rezkih, medenih do vse kar ti je prislo na pamet, kajti dejstvo je, da zelo razlicno obcutimo okuse in pri tem ni odgovora prav ali narobe. Sami strokovnjaki se potem zedinijo tako, da tisti okusi in itd. ki jih definira 60% pokusevalcev, veljalo za prevladujoce, a to je tudi vse. Se vseeno lahko vi obcutite drugace. Torej le pogumno ce ob pokusinji (slovenskega) vina obcutite kancek priokusa vanilije ali pa maline, to ni nic cudnega, pa se prav imate.

Ker sem ze ravno pri novostih,...
Rada pisem tale blog, v bistvu vedno bolj. Rada tko kaj napisem, ce imam moznost in temo. Parkrat je ze tako naneslo, pa vedno bolj stiskam pesti, da bo tudi se kdaj v prihodnosti tako naneslo. Zdajle npr. je nedelja in sedim v MacDonaldsu v centru mesta, kjer imajo dostop do interneta in (na prenosniku) pisem, s kavo na eni strani in s pogledom na ulico na drugi.
Pa nekaj se govori, celo do mene so te novice prisle, da radi berete moj "spletni dnevnik", kar me res veseli!!!

Pa...
rada sem tukaj na tej izmenjavi, v Franciji, v Bordeauxu. Izkusnja, ki ji ni para in dnevi, ki jim ni pozabe.

Do prihodnjic najlepse,
Kristina

Pocitnice

Salut moji prijatelji/ice,

zacele so se moje prve pocitnice tukaj, uradne pocitnice in sicer v tednu, ki prihaja. Juhej, kajti ena od bistvenih stvari je da prihajam v Slovenijo za pet, sest dni, natancneje od srede do srede.

Ampak pocitnisko je bilo pa tudi v preteklih vikendih, saj sem obiskala prekrasno mestece znano po svoji ljubkosti in starosti, saj obstaja ze od 8 stoletja. St. Emilion. Kljucne besede za uspeh in opis dogodkov: vlak, sonce, mestece, ki mu je malo podobnih, dobra družba in zelo okusna vecerja pri Sabini (Svica).

Ce nadaljujem s sobotnimi hit-izleti, se je eden izmed njih zgodil tudi vceraj, destinacija: La Rochelle in Ile de re. Če poskusim opisati kratko in jedrnato (ker je treba dozivet tele izlete): avto, morje, veter, francoski melos, jadrnice, ladje, čolnicki, dobra glasba in dobra volja. To je bilo in se vedno je, a ne vec tako intenzivno ribisko mestece, ki se je razvijalo in hkrati ohranjalo svoje posebnosti, kot npr. to, da je bilo zelo odprto, tudi za protestantizem, takrat ko drugje po Franciji ni bil ravno zazeljen. Starsa moja ce in ko prideta, tja vaju res peljem, ker bosta navdusena:).

A sem vam ze povedala da ste dobrodosli v Bordeauxu, da bi tudi vi malo pocitnikovali?!!!
No ce nisem, je to zdaj tudi urejeno in povedano.

Bises,
Kristina

Po francosko

Kot obljubljeno.

Sledijo
Novice in novicke doma in po svetu.

Lokalno-Bordeaux:

Tale Bordeaux ima oceansko podnebje, a me se vedno preseneca, tako kot francozi. To pomeni, da ima naceloma mile zime, a zelo spremenljivo vreme. V enem dnevu pada dez 10 krat po 5 minut, vmes piha in je tudi soncno ali pa malenkost oblacno, nonstop spremenjivo. Gres v mestu na tram, ko je se soncno, potem ko prides domov je soncno ze spet; vmes pa je na veliko dezevalo. Danes je pa zelo toplo tako da je prav prijetno in tudi za spremembo konstantno vreme, no piha v intervalih, a to ni nic takega. Ocean prinasa torej sprejemljivo vreme.
(moj deznik je pristal v smeteh, saj ga je veter in sneg pred kaksnimi 14 dni cisto potolkel-pa se moj ni bil).

Francija:

V aprilu bodo v Franciji potekale predsedniske volitve, z dvema glavnima igralcema Segolene Royal (z) in Nicolas-om Sarkozy-em (m), drugace jih je 10 vseh skupaj. Imajo interentno stran, volitve 2007 in tudi casopisi se pocasi polnijo z intervjuji in (reklamnimi) oglasi. Prav zabavno, a vam je kaj znano?

Veliko se bo se govorilo o tem do aprila, najbrz prevec.

Prosti cas, zanimivnosti in posebnosti:

Nekaj je treba rect tudi o casopisih tukaj. Nekateri so brezplacni (npr. directsoir), drugi zelo kvalitetni (Le Monde), potem pa mi tujci beremo s slovarjem v roki in se tudi tako na nek nacin ucimo. So dobrodosli tile casopisi, vsaj zaenkrat. Spela je narocena na Le Monde, tko da si ga malo sposojamo (prav kolegijalni smo med sabo, caprav se ne poznamo, a nas tukaj marsikaj zdruzuje).

Bordeaux-ska (in hkrati tudi francoska) posebnost je njihova umirjenost, na nek nacin kar pocasnost. Pa saj ni problema, ce se v trgovini trgovka pogovarja s stranko cisto normalno in vrsta pac caka, to je tukaj nekaj vsakdanjega. Ce ima kdo kaksno reklamacijo ali pa vprasanje na dan z njim, bono se malo pogovorili pa bo vse ok.

Npr. zadnjic so stavkali vsi javni prevozniki v mestu; kar pomeni, da vecina studentov ni mogla priti na faks. A nobeden se ni kaj dosti pristozaval, pac tisti dan niso prisli na faks, nic hudega in nic takega. Zadeve se tukaj odvijajo po francosko in to mi se mi zdi da vedno blizje.

Tudi zamujanje je tukaj dokaj obcajna stvar, a so vsi tega navajeni (razen profesorjev, ki zacenjajo tocno, se sama ne vem zakaj:)) a ta navada je prisotna pri meni tudi kdaj pa kdaj v Sloveniji, tako da s privajanjem na to res nimam nobenih tezav.

Kulinarika:

Siri, sircki, jogurti in zadeve ki ne vem tocno kam naj jih uvrstim so vedno predmet raziskovanja in pogovora. Imajo res veliko izbiro torej normalo za Francijo sirov, ampak dobesedno, mlecni izdelki so res bogati in raznovrsti.
Npr. obstajajo jogurti; ki so sadni, a so beli brez sadja, ali pa so navadni, brez cesarkoli, a imajo dodan sladkor, ze v osnovi. Le zakaj?
A ni skrbi za to, da bi ostala brez jogurtov, ker je to samo ena izmed pomoje 40 moznosti kaj in koliko izbrati.

Kolaci in kolacki, to je pa tudi poezija druge vrste, kjer ima domisljija veliko vlogo. Znane bagete, sarkli, kolacki, rorgljicki, majhni kruhi, majhne tortice, sadne, cokoladne, pite, panetoni in tudi

Pri cajih se tudi zadeve razvijajo v vrste in podvrste. Beseda caj (the) pomeni pri njih zeleni, crni ali rdeci caj, skratka ne sadni, sadni caj je pa pri njih difussion.

Za konec:

Racunalnik nekaj "strajka", tako da koncujem oddajo Novice in novicke doma in po svetu, cisto po francosko brez konca in malo megleno ter nepovezano, a umirjeno in logicno ker je to edino smiselno glede na pogoje dela.
Mogoce sem napisala ze prevec (sicer sem vas pa opozorila!:) in zato tudi take masina ni vec pripravljena tako sodelovati z menoj kot obicajno.

Bises,
Kristina

Rdeca nit

Ja, kje sem ze ostala pri mojem porocanju in reportazah in opisovanju in javljanju, kajti se kar nekaj casa nisem javila. Zato mislim, da bom v prihodnjih dneh napisala tud tisto kar vas ne zanima, ker bom tako izcrpna in natancna, torej pozor!

Ampak saj veste najbrz, da volja in zagon ter predvsem cas krojijo nase dneve in tudi sama nisem nobena izjema pri tem. A rdeca nit ostaja-dinamicno studentsko zivljenje.

Danes za uvod tega porocanja malo vec o prejsnjem vikendu, ko smo se prelevili v turiste, ponovno in hitro. Zanimivo, me spraviti na potovanje je pa res najlazja stvar na svetu, a vedno bolj se mi dozdeva, da se zdalec nisem edina.

Torej sobota je bila izbranka tedna za izlet v Pau in Lourdes, sta namrec blizu. Impozantko, mrzlo in odlicno, saj ni bilo turistov skorajda nikjer. Sli smo z vlakom, prvo v Pau in nato v Lourdes. Pau je center Pirenejev za izlete v gore, predvsem smucarske izlete, ceprav mi je deloval zelo mondeno, a tiho kar pa pase popotniski dusi, ima impozanten grad, kjer je nekaj casa domoval Karl 4., francoski ter sprehajalisce s pogledom na Pireneje.
Lourdes pa je na nek nacin razdeljen na dva dela, na obicajno mestece lahko recem in na del, ki je namenjen romarjem, ki pridejo tja z namenom, z vero.
Celotno mestece ni veliko, mi smo obiskali bolj ali manj vse kar nas je zanimalo in prizgali svecke z dobro mislijo v srcu in s hvaleznostjo v oceh.

V Bordeaux smo prisli zvecer, polni lepih spominov in tudi polno fotografij (to je tako, ce imamo v rokah digitalne fotoaparate in se lahko po domace povedano malo igramo:) Natasa ima prav aparat z veliko zacetnico, ker se ukvarja s fotografijo malo za zabavo in malo zares).
Bomo ponovili smo dejali, sicer ne pot ampak potovanje.

sama bom pa tudi ponovila jutri vajo in napisala nadaljevanje, ker je ura pol osmih in se vrata nasega drugega doma zapirajo.

A demain,
Kristi

ARCACHON ET DUNE DE PYLA

Zacela bom s slanim uvodom nadaljevala z glavnim porocilom in zakljucila s sladkim koncem, kajti v nedeljo smo bili na morju, ob atlantski obali kjer je prelepo (za razlago glaj slike), v soboto pa na poljski (sladki) vecerji.

Slano:
Zraven mesteca Arcachon je sipina, pescena gmota da bo bolj jasno, kjer so na eni trani gozdovi na drugi pa pescena obala in (slano) morje. Tja se pride v pribl. 45 min. z avtom in tisto nedeljo ni bilo veliko ljudi, ker ni turisticne sezone, sonce in lepo vreme pa smo vseeno ujeli (se vedno je kar zimsko vzdusje tukaj, da pa ne bo zavajanja ljudstva tram pelje in vse deluje. A kaj ko smo cisto izgubljeni brez tehnike, se mi zdi, da to vedno bolj drzi).
Vsi, ki me (bolj) poznate veste, da morje mi je ze od nekdaj blizje kot hribi in gore (ceprav rada delam izjeme z izjemnimi turami in razgledi), tako da je bilo to nekja kar sem si zelela ze doma, iti do njihove obale. Ker pa je obala dokaj blizu, je mozno, da bomo tak probram ponovili ko bo topleje in v kaksnem drugem mestecu. Prednost izleta v januarju pa je bila v tem, da ni bilo guzve in da si sreceval res nakljucne turiste in francoze, ki tam prezivljajo vikende. Poleti se mi pa zdni, da je ravno obratno, je guzva in ni nobenega avtohtonega prebivalca:).
Imajo tudi lepo, rdeco cerkvico na vrhu hriba s pogledom na morje, pa seveda razne trgovinice in trgovine, s saro, ki ne ves tocno kaj bi z njo ko jo kupis in tudi s prelepimi stvarmi.

Drugace pa tukaj zivljenje poteka normalno, urniki so skoraj ze cisto doloceni (saj smo imeli vsi tujci 3 tedne casa, da smo izbrali predmete in kot se je izrazil prof. smo imeli 3 tedne izobrazevalnega turizma;) in velika mera iznajdljivosti je vedno dobrodosla za dobrobit vseh (od tusiranja brez luci, do raznih prosenj, informacij, placil se to zelo obnese, pa tud naucit se da).

Da pa se nisem izneverila plesu, tukaj obiskujem vaje, v okviru telovadbe, ki je organizirana na faksu. Je zelo drugace, a je fino. Ze dejstvo, da plesem v Franciji je osupljivo.

Sladek konec torej.
Tukaj pa pride v ospredje poljska kuhinja in njene sladke in tudi slane dobrote. Nasi Poljaki so se spravili kuhat in so nas povabili na pokusino, majhno vecerjo (kapo dol in pohvala iz srca, saj je delat nekaj domacega v takih pogojih kot so tukaj, ko nimas posode in vseh pripomockov, npr. jz nebi mogla spect potice, tudi ce bi znala na pamet recept, ker ni ali pecice, ali posode za to ali...., ne me narobe razumet, se ne pritozujem, a v stud. naseljih je to tako, za sproti ni problema za kuho in itd. a izredne razmere kuhe pa so v tem primeru na preizkusnji). Jedli smo neke vrste pleskavice in neko pecivo, katere sestavine naj ostanejo skrivnost, bilo pa je super lahko zakljucim.

Do naslednjic,
Kristina

SNEG

Dragi moji,

tukaj so skoraj izredne razmere, saj je vceraj padal sneg. Za B. je to zelo neobicajno, zato so cisto nepripravljeni. Po radiu non stop porocajo, da bo in da je mrzlo, od -4 do 0 stopinj in da naj se pripravimo, tramvaj ne dela danes in tudi tricetrt predavanj je odpadlo (juhej).
Skratka kaos.
Ravno vceraj zvecer sem sla na Salso in kaj bi si jaz mislila, da ko pade 5-10 cm snega, tramvaj ne dela oz. da ga bo sploh padlo toliko.
Salsa je bila super, sem se naucila osnovni korak, voznja nazaj pa prava avantura. Res je bilo zabavno kajti tukaj res niso navajeni snega, nimajo plugov, imajo letne pnevmatike in ne znajo vozit po snegu, po snezni brozgi. Nobeden npr. ne uporablja brisalca zanjega stekla,... in vse to smo ugotovili na poti domov, ker je bil za volanom izkusen voznik tudi v sneznih razmerah (Nemec) in in vsi ostali, ki smo navajeni nizkih temperatur in voznje po zasnezenih cestah. Spela (Slovenka) je naredila tudi par fotk, prav zabavnih sklepam, tako da obstaja tudi dokazno gradivo; B. ima zimo. Kaj pa Slovenija in Ljubljana?

Tudi danes je prav posebno, zabavno vzdusje, ko opazujes nastalo situacijo kot gledalec. Je res mirno, tramvaj se vedno ne pelje. Mogoce bo jutri, zato so se nekateri studentje kar pes podali v mesto, kar pomeni cca. 1h hoje, a plani so plani in zmenki so zmenki;).

Odpadel je tudi film za erazmus studente, ki naj bi bil danes, vzrok sneg.

Druga tema je pa knjigarna Mollat (www.mollat.com), kjer je mirno in umirjeno ne samo takrat ko snezi, ampak vedno. Veliki prostori, veliko izbire, tam si kar uro ali dve pa se sam ne ves. Je sicer na glavni nakupovalni ulici, a ko stopis v knjigarno, je kot bi stopil v drug svet. Cisto enostavno, a s tako razliko v vzdusju. Tam sem si kupila zepni slovarcek, ki ga nosim s seboj in radovedno prelistala se kaj drugega. Z eno besedo balzam.

Pozdravcki s kupom snega,
Kristina

Slike

Salut,

nekaj slikc...

Midve z Nataso, moje noge in kamni z razstave, skupinska v hangerju 15, kjer je bilo srecanje razlicnih narodov, ki zivijo v Bordeaux-u, na sliki erazmusi (tisti, ki smo na izmenjavi).

Bises,

Kristina

Sneg

Salut,

slik ni, razlog se neznan.
Zdajle imam malo casa pred oz. med predavanji pa sem prisla napisat nekaj stavkov.
Sneg je in piha, tako da naredis res najnujnese, vceraj je obisk centra zato odpadel. Je tdi kar mrzlo, tako da nosimo bunde in sale. Saj je januar, tko da to ni nic posebnega naceloma, a smo ze kar navajeni visjih temperatur. Toliko o vremenu, saj ni vredno izgubljati bgesed, zebe me ne, prijetno pa tudi ni.

Kartic imam vedno vec;), zdaj eno, ki se imenuje aquipass in je za placevanje obrokov, trama, v trgovinah, polnis jo pa na dolocenih mestih z drugo kartico in sicer kartico francoske banke.

Faks se je zacel ze na veliko, zbiramo tocke in delamo kaklkulacije. Namrec sistem je tak, da je vsak predmet tockovan in ko naredis izpit, dobis toliko tock. Ko je doloceno st. tock zbranih, lahko napredujes, se lahko vpises v naslednji letnik; Erazmus studentje zbiramo ali 30 ali pa 60 tock za pol ali eno leto izmenjave. Urniki so narejeni, a organizacija ni na visku, bolj je podobno kaksni nasi filozofski fakulteti (pa brez zamere).


A plus,
Kristina

Od zadnjic

Salut,

drsati se znam, to je bilo jasno v petek, v sposojenih drsalkam in tujem drsaliscu. SPloh ne vem, kdaj sem nazadnje drsala in bila je zabavna rekreacija.
Potem smo sli se na caj in siso, v cajno hiso, ki pa je drugacna od nase v stari ljubljani. Kot zanimivost, caj postrezejo v kozarcih, zraven pa prinesejo se suho sadnje in orecske, orientalski prostorcek z njihovo glasbo in navadami pitja caja.

V soboto smo bili v pri meni, prijatelji, sosedi na piskotkih in bordojskem vinu, nedelja pa je bila kulturna. Obiskali smo njihovo galerijo sodobnih umetnosti in hanger 15, kjer se je odvijala predstavitev razlicnih narodnostih skupin, ki zivijo tukaj v B., a ohranjajo svojo kulturo, hrano, obicaje,.... od portugalcev, korejcev, alzircev,.... sledil je se sprehod po vrtovih mesta, to je tivoli krat tri. Tudi tam nogomet, je res popularen pri njih, igra se na travnikih, igriscih, vsak dan, podnevi, zvecer (majo reflektorje), skratka ni cudno, da so tako dobri. Mogoce si bomo sli pogledqt kaksno tekmo na njihov stadijon v B., so prav znani po tem. Bo trebq povprasat malo fante kako je s kartami in tekmami:)

Danes sem se pa prijavila za Grenobel, kjer se marca odvijajo sportne tekme med naso in se 8. univerzami s cele francije, super bo, ni kej. To pri nqs ni tako pogosto in razvito na univezitetni ravni. Oni imajo pa tekmen razlicnih sportov in igrajo med univerzami, tako da to bo prav dozivetje. Vec konec marca, navdusenje je bilo veliko, vse tri slovenke gremo in ne vem po kaksnem kljucu se je najdel se prazen prostor. Smo mislili, da je ze vse zasedeno.

Tukaj je res super, ker se zadeve kar odvijajo same od sebe (ne ravno vse, predvsem administrativne, ker kar hodis malo tja pa malo sem, pa uradne ure), kulturnih in druzabnih dogodkov je vedno vec, tako da ti res ni dolgcas.

Prilepila sem slikce z razstave, ena sva midve z Nataso, druga pa so moje noge, malo za ilustracijo.

Bises,
Kristina

Francoski kino, francoski film, nizozemska vecerja,....

Salut,

bila sem v kinu v torek, francoski film, komedija, logicno vse v francoscini. Zelo mi je bilo vsec, tko da mislimo ponovit vajo. Zadeve so podobne nasim: vec dvoran, kokice; bonboncki itd....filmi pa prav nic. Ta je bil originalen, skratka drugacen, neameriski v vseh pogledih. Karta stane 5,5 eur za studente (imamo popust:); prej smo sli se na sladoled v eno kavarnico blizu, opremljeno v stulu roken-rola in zlatih ameriskih 60, 70 let. Spravljeno imam karto, slike in spomine.

Njihova filmska industrija ni kar tako, imajo sovje festivale in mnozico filmov in igralcev, ki so tukaj prave male filmske zvezde.

Ja temu dobremu veceru se je pridruzil se eden in sicer v sredo, sem bila pri eni nizozemki na ne tako nizozemski vecerji, nas je povabila erazmuse, ker rada kuha. Pripravila je nekaj s testeninami in zelenjavo, zelo preprosto in sprosceno, totlano zrelaksirana punca ter zelo prijazna. Za lep zakljucek vecerje se desert, cisto po francosko in potem pa ven. oz. natancneje noter in sicer v en studentsi lokal; kjer je bila zabava za studente teh fakultet, predvsem nas-erazmuse, spoznala sem eno zelo prijazno francozinjo, ki je na pol kolumbijka tako da zna tudi spansko. Beseda je stekla, probala sem pijaco Monako; ki se naglasi na zadnji o, ker ce ne potem te sploh natakar ne razume, kaj si narocil. Nadaljevalo se je tako, da smo spoznali se ene francoze, ki so se pomoje prav nasmejali nasim izrazom in naglasom ko so odhajali domov, pa neke studente s sportnega faksa, skratka zelo sprosceno.
Ta lokal je blizu faksa in std. naseljih, tako da smo sli kar pes domov. Nobenih komplikacij s prevozom torej.
Vecerja na ta nacin sledi tudi naslednji teden, ista druzba druga hrana.

Cetrtek je bil posvecen malenkostim, ki jih je potrebno naredit, a ne bom zgubljala besed, petek pa je bil spet nepozaben.

Opravila sem moje nakupovanje nujnih stvari v eni veleblagovnici, kjer se skoraj zgubis prvic, a te prijazno osebje in smerokazi resijo najhujsega.
Tam sem kupila posteljnino, ker tole tukaj ni bilo za trajno uporabo, pa USB (moj prvi), pa prirocno denarnico za evre, pa kulije in SIM kartico, tako da imam francosko tel. in francoskega opreaterja Bouygtelecom. Sem tudi lastnica postnega naslova ter telefonske kartice za stacionarni tel. (z domacimi smo se ta teden slisali). Je poceni, res poceni. Stacionarni telefonski impulzi, kajti za portable (kot pravijo francozi gsm-ju) je kartica 30 eur, a so pogovori tukaj poceni, sms-si pa so za drobiz, tako da si tako pomagamo.

Zvecer pa smo sli na drsanje; ki je tukaj kar popularno. A o tem na dolgo in siroko naslednjic, grem na kosilce, pa tud knjiznjico pocasi zapirajo.

Do naslednjic,
A plus,
Kristina

Zacetek predavanj

Salut,

evo danes sem bila prvic na predavanjih, kajti pri njih se zacne semester prej, cca. 14 dni. Za ogrevanje in uvod sem bila danes na eni uri, jutri pa me caka kar nekaj predavanj in koncentracije, ker poslusati v francoscini doloceno naceloma neznano temo je kar tezko, vsaj zdaj na zacetku.

Vceraj sem bila na caju pri Natasi (ona je tukaj celo letoin studira isto kot jaz, se poznava od prej ze), tam sem spoznala en par ljudi, njene druzbe, se eno Slovenko Spelo in Alzirca Ibrahima njenega soseda, imajo neke svoje lokalne fore in sem vceraj bolj poslusala kot govorila, pa se njihova francoscina je za moje pojme briljantna. Ja pojedli smo se slovenko cokolado, danes pa sledi se slovenska potica, da bo nasa tradicionalna sladica predstavljena sirnemu svetu;) ja res Nat. je zelo druzabno bitje, pa ima tukaj svojo druzbo ze tako rekoc.

Hrana je fina; danes smo sli v restavracijo, kjer sem jedla neko zelo, zelo dobro, seveda francosko pito. OK toliko o malenkostih.

Res sem vesela, da je moj prejsnji clanek objavljen, saj sem pisala in pisala potem pa mislila, da ne bo objavljen. Itak da nebi mogla vse se enkrat napisati. Zgleda da blog vseeno deluje, a malo pocasneje.

Drugace pa so tukaj res nqpredni glede tehnike placevanja zadev. Kaj moneta, tukaj se naredi ena kartica aquipass, na katero si nalozis dolocen denar in ga potem s pomocjo te kartice uporabljas. Nalozis si pa na dlocenih tockah-"aquipass points". S to kartico lahko placujes menzo, tram (imajo tramvaj-ga imam ze poslikanega), res uporabno transportno sredstvo, poceni, hitro, moderno, v trgovinah, kjer je oznaceno,...to si bom dala naredit, pa tud francosko tel. si bom slej ko prej omislisla. Tudi klici na stac. tel. so poceni, tadko da bom kupila kaksno kartico. Se tudi slisimo slej ko prej.

V nedeljo smo imeli organizirano tudi majhno turo po B. Ravno vecerilo se je in imajo osvetljen center mesta, tako da je bilo prav fino, na koncu smo sli se na njihovo znano vino-vin rouge, ki je stal v centru mesta 3,5 eur, a naj jim bo. Tukaj je vse v evrih in sploh ne prerqcunqvas vec, dobis kar mal obcutka za razmerje, sicer pa ta obcutek se lovim.

Ja toliko za danes, aja je za me"sec januar toplo, hrana je dobra in zanimiva (danes sel jedla kakor neke vrste psenico, podobno rizu samo da to ni z vijetnamskimi zavitki po evropsko, kar pomeni, da je v zavitku meso in zelenjava, pa pito, tisto njihovo z jabolcki ter vanilijevo polivko)., faks je manj organiziran kot sem pricakovala, naselje pa ni svoh, a se moras kar mal navadit na kaksen vonj s kuhinje (je ena na nadstropje) ali ne ravno cist wc (imam milo!!!). A ko slisim kaksne so cene stanovanj so razlike tako ocitne; da bom pomoje ostala kar tukaj.

No to je bil pa povzetek.

Prvic na blogu v Franciji

Dragi vsi,

upam, da bo tole z blogom delovalo, kajti sem se kar nekaj casa ukvarjala z geslom in itd. doma je zadeva delovala, tukaj sem pa po nekem cudnem kljucu (ne vem, ce ga bom znala ponoviti) prisla do moje strani.

Ja zacetek je zelo obetaven nasploh, razen mojega testa francoscine, ki ne bo briljanten, a nic za to. Pocasi spoznavam ljudi in okolico, vsi so zelo prijazni. Bila sem v centru mesta, v sredo, to je bil moj prvi dan in imajo tako urejeno, da je mestno jedro zaprto za promet, vozi tramvaj, so razprodaje in takrat sem si kupila tudi cevlje.
Za napisat je ogromno zato bo danes tukajle uvod in ogrevanje, da se tudi sama spoznam s francosko tipkovnico, ki je prav nekaj posebnega, crke so drugace razporejene in potem je prav naporno pisat, saj se non stop motis. Npr. zdajle prav pocasi pisem, ker pazim na to in iscem crke (tam, kjer je pri nas a je pri njih q, m je drugje, tam kjer imamo mi c s strhico,.... kar hec tole ce tako pogledas).

Na kratko je fino, to je res dobesedno kampus, 5 studentskih naselj in 4 sklopi univerz, moja je v sklopu 4 - Bordeaux 4, a ni edina, tako da sqem vceraj ko se je vse skupaj zacelo cakala pred napacnim "salon de professeurs", par minut samo, a zadeva je bila sumljiva, saj ni bilo nobenega pred prostorom in tudi nobenega notri, pa sem sla v izvidnico in nato nasla prav salon kot tudi pravo fakulteto, saj sem bila v napacni (pa ne se smejat, k ce bi bili tukej bi razumel, saj pise, a kaj ko je clovek prvic tukaj in je to velikq zadeva-celoten kampus mislm). Ja to sem si vedno zelela preziveti nekaj casa univerzitetnem mestu tako rekoc, to je v predelu Pessac, ki je od Bordeauxa oddaljen cca. 15 min. z metrojem.

Sam center B. pa je zelo lep in zelo francoski, z terasicami, kavarnicami, trgovinami in zivahnimi ulicami. Vreme je za nase razmere ze spomladansko:). Tud temperature so temu rpimerne, danes od 10-16. , kavico lahko mirne duse popojes na ulici, kjer je polno miz. Francozi se usedejo zunj tudi za kosilo, imajo mavricno ponudbo solat, prigrizkov, omlet, sendvicev, kolackov,... res pasa za oci, probala pa se nisem, razen kavice.
Toliko zaenkrat, vceraj smo imeli prvi sestanek vseh, ki smo za ta semester prisli na izmenjavo; posregli so tudi njihov tipicni zajtrk, dobili smo zemljevide in napotke kazko in kaj glede predmetov, kar avtomaticno smo vpisani v erasmix; ki je prav organiyacija za studente na izmenjavi. Clani le te pomagajo vsem nam, so francozi (meni je dodeljena Adele, ki jo bom spoznala danes zvecer, ko se vsi erazmusi (studetnje na izmenjavi) dobimo v B.) in so ze bili nq imznjavi in vejo kako in kaj.

A plus
Kristina

Vaja

Bomo videli, če deluje.