Zacela bom s slanim uvodom nadaljevala z glavnim porocilom in zakljucila s sladkim koncem, kajti v nedeljo smo bili na morju, ob atlantski obali kjer je prelepo (za razlago glaj slike), v soboto pa na poljski (sladki) vecerji.
Slano:
Zraven mesteca Arcachon je sipina, pescena gmota da bo bolj jasno, kjer so na eni trani gozdovi na drugi pa pescena obala in (slano) morje. Tj
a se pride v pribl. 45 min. z avtom in tisto nedeljo ni bilo veliko ljudi, ker ni turisticne sezone, sonce in lepo vreme pa smo vseeno ujeli (se vedno je kar zimsko vzdusje tukaj, da pa ne bo zavajanja ljudstva tram pelje in vse deluje. A kaj ko smo cisto izgubljeni brez tehnike, se mi zdi, da to vedno bolj drzi).
Vsi, ki me (bolj) poznate veste, da morje mi je ze od nekdaj blizje kot hribi in gore (ceprav rada delam izjeme z izjemnimi turami in razgledi), tako da je bilo to nekja kar sem si zelela ze doma, iti do njihove obale. Ker pa je obala dokaj blizu, je mozno, da bomo tak probram ponovili ko bo topleje in v kaksnem drugem mestecu. Prednost izleta v januarju pa je bila v tem, da ni bilo guzve in da si sreceval res nakljucne turiste in francoze, ki tam prezivljajo vikende. Poleti se mi pa zdni, da je ravno obratno, je guzva in ni nobenega avtohtonega prebivalca:).
Imajo tudi lepo, rdeco cerkvico na vrhu hriba s pogledom na morje, pa seveda razne trgovinice in trgovine, s saro, ki ne ves tocno kaj bi z njo ko jo kupis in tudi s prelepimi stvarmi.
Sladek konec torej.
Tukaj pa pride v ospredje poljska kuhinja in njene sladke in tudi slane dobrote. Nasi Poljaki so se spravili kuhat in so nas povabili na pokusino, majhno vecerjo (kapo dol in pohvala iz srca, saj je delat nekaj domacega v takih pogojih kot so tukaj, ko nimas posode in vseh pripomockov, npr. jz nebi mogla spect potice, tudi ce bi znala na pamet recept, ker ni ali pecice, ali posode za to ali...., ne me narobe razumet, se ne pritozujem, a v stud. naseljih je to tako, za sproti ni problema za kuho in itd. a izredne razmere kuhe pa so v tem primeru na preizkusnji). Jedli smo neke vrste pleskavice in neko pecivo, katere sestavine naj ostanejo skrivnost, bilo pa je super lahko zakljucim.
Do naslednjic,
Kristina
Slano:
Zraven mesteca Arcachon je sipina, pescena gmota da bo bolj jasno, kjer so na eni trani gozdovi na drugi pa pescena obala in (slano) morje. Tj
a se pride v pribl. 45 min. z avtom in tisto nedeljo ni bilo veliko ljudi, ker ni turisticne sezone, sonce in lepo vreme pa smo vseeno ujeli (se vedno je kar zimsko vzdusje tukaj, da pa ne bo zavajanja ljudstva tram pelje in vse deluje. A kaj ko smo cisto izgubljeni brez tehnike, se mi zdi, da to vedno bolj drzi).Vsi, ki me (bolj) poznate veste, da morje mi je ze od nekdaj blizje kot hribi in gore (ceprav rada delam izjeme z izjemnimi turami in razgledi), tako da je bilo to nekja kar sem si zelela ze doma, iti do njihove obale. Ker pa je obala dokaj blizu, je mozno, da bomo tak probram ponovili ko bo topleje in v kaksnem drugem mestecu. Prednost izleta v januarju pa je bila v tem, da ni bilo guzve in da si sreceval res nakljucne turiste in francoze, ki tam prezivljajo vikende. Poleti se mi pa zdni, da je ravno obratno, je guzva in ni nobenega avtohtonega prebivalca:).
Imajo tudi lepo, rdeco cerkvico na vrhu hriba s pogledom na morje, pa seveda razne trgovinice in trgovine, s saro, ki ne ves tocno kaj bi z njo ko jo kupis in tudi s prelepimi stvarmi.
Drugace pa tukaj zivljenje poteka normalno, urniki so skoraj ze cisto doloceni (saj smo imeli vsi tujci 3 tedne casa, da smo izbrali predmete in kot se je izrazil prof. smo imeli 3 tedne izobrazevalnega turizma;) in velika mera iznajdljivosti je vedno dobrodosla za dobrobit vseh (od tusiranja brez luci, do raznih prosenj, informacij, placil se to zelo obnese, pa tud naucit se da).
Da pa se nisem izneverila plesu, tukaj obiskujem vaje, v okviru telovadbe, ki je organizirana na faksu. Je zelo drugace, a je fino. Ze dejstvo, da plesem v Franciji je osupljivo.
Sladek konec torej.
Tukaj pa pride v ospredje poljska kuhinja in njene sladke in tudi slane dobrote. Nasi Poljaki so se spravili kuhat in so nas povabili na pokusino, majhno vecerjo (kapo dol in pohvala iz srca, saj je delat nekaj domacega v takih pogojih kot so tukaj, ko nimas posode in vseh pripomockov, npr. jz nebi mogla spect potice, tudi ce bi znala na pamet recept, ker ni ali pecice, ali posode za to ali...., ne me narobe razumet, se ne pritozujem, a v stud. naseljih je to tako, za sproti ni problema za kuho in itd. a izredne razmere kuhe pa so v tem primeru na preizkusnji). Jedli smo neke vrste pleskavice in neko pecivo, katere sestavine naj ostanejo skrivnost, bilo pa je super lahko zakljucim.
Do naslednjic,
Kristina
Ni komentarjev:
Objavite komentar