Kaj je novega?

Salut,

a sem vam ze povedala da pridem na obisk v Slovenijo?!
Tale stavek je napisan malo za res malo pa za hec. Resni del je ta, da pridem, hecni pa ta, da bo prav zabavno.

Ja kaj naj vam se povem? Kaj novega torej.

A mate radi filme, take netipicne za slovenske kine?! Sama vedno bolj. Kajti od mojega prvega obiska v kinu, sem vajo ponovila kar parkrat, pa ne zastojn, sploh ne.
Enkrat sem si ogledala La vie des autres-zivljenje drugih, nemski film z zgodbo v casu berlinskega zidu.
Drugic pa francoski (dokumentarni) film La Mom, z zgodbo o Edith Piaf, ki so jo nekaj casa poznali kot La Mom Piaf (ker Edith ni bilo zvezdnisko). Komentar: 5 zvezdic.

Če se bo dalo kaj vidit na DVD-jih ali v slovenskih kinematografih, vam oba toplo priporocam.

Novost zame je bil tudi obisk (vinske) fakultete. Saj vsi veste, kaj imam v mislih kot podrocje studija. Tam imajo prav ucilnice, ki so narejene za degustiranje vin in ucenje o njih. Bilo je super, pa se malo vem o vinih, vonju, okusu, pravilih, izgledu,...
Govora je bilo o vinorodnem področju Bordeaux, ki je razdeljen na 5 delov, glede na pridelavo vin, od belih do rdecih. Vse skupaj je izgledalo tako, da smo pokusali vina in potem pljunili tekocino v lijacek zraven mizice.
In potem smo ugotavljali, ali je okus sestavljen iz petih ali sestih razlicih okusov, od sadnih, sladkih, čokoladnih, mocnih, rezkih, medenih do vse kar ti je prislo na pamet, kajti dejstvo je, da zelo razlicno obcutimo okuse in pri tem ni odgovora prav ali narobe. Sami strokovnjaki se potem zedinijo tako, da tisti okusi in itd. ki jih definira 60% pokusevalcev, veljalo za prevladujoce, a to je tudi vse. Se vseeno lahko vi obcutite drugace. Torej le pogumno ce ob pokusinji (slovenskega) vina obcutite kancek priokusa vanilije ali pa maline, to ni nic cudnega, pa se prav imate.

Ker sem ze ravno pri novostih,...
Rada pisem tale blog, v bistvu vedno bolj. Rada tko kaj napisem, ce imam moznost in temo. Parkrat je ze tako naneslo, pa vedno bolj stiskam pesti, da bo tudi se kdaj v prihodnosti tako naneslo. Zdajle npr. je nedelja in sedim v MacDonaldsu v centru mesta, kjer imajo dostop do interneta in (na prenosniku) pisem, s kavo na eni strani in s pogledom na ulico na drugi.
Pa nekaj se govori, celo do mene so te novice prisle, da radi berete moj "spletni dnevnik", kar me res veseli!!!

Pa...
rada sem tukaj na tej izmenjavi, v Franciji, v Bordeauxu. Izkusnja, ki ji ni para in dnevi, ki jim ni pozabe.

Do prihodnjic najlepse,
Kristina

Pocitnice

Salut moji prijatelji/ice,

zacele so se moje prve pocitnice tukaj, uradne pocitnice in sicer v tednu, ki prihaja. Juhej, kajti ena od bistvenih stvari je da prihajam v Slovenijo za pet, sest dni, natancneje od srede do srede.

Ampak pocitnisko je bilo pa tudi v preteklih vikendih, saj sem obiskala prekrasno mestece znano po svoji ljubkosti in starosti, saj obstaja ze od 8 stoletja. St. Emilion. Kljucne besede za uspeh in opis dogodkov: vlak, sonce, mestece, ki mu je malo podobnih, dobra družba in zelo okusna vecerja pri Sabini (Svica).

Ce nadaljujem s sobotnimi hit-izleti, se je eden izmed njih zgodil tudi vceraj, destinacija: La Rochelle in Ile de re. Če poskusim opisati kratko in jedrnato (ker je treba dozivet tele izlete): avto, morje, veter, francoski melos, jadrnice, ladje, čolnicki, dobra glasba in dobra volja. To je bilo in se vedno je, a ne vec tako intenzivno ribisko mestece, ki se je razvijalo in hkrati ohranjalo svoje posebnosti, kot npr. to, da je bilo zelo odprto, tudi za protestantizem, takrat ko drugje po Franciji ni bil ravno zazeljen. Starsa moja ce in ko prideta, tja vaju res peljem, ker bosta navdusena:).

A sem vam ze povedala da ste dobrodosli v Bordeauxu, da bi tudi vi malo pocitnikovali?!!!
No ce nisem, je to zdaj tudi urejeno in povedano.

Bises,
Kristina

Po francosko

Kot obljubljeno.

Sledijo
Novice in novicke doma in po svetu.

Lokalno-Bordeaux:

Tale Bordeaux ima oceansko podnebje, a me se vedno preseneca, tako kot francozi. To pomeni, da ima naceloma mile zime, a zelo spremenljivo vreme. V enem dnevu pada dez 10 krat po 5 minut, vmes piha in je tudi soncno ali pa malenkost oblacno, nonstop spremenjivo. Gres v mestu na tram, ko je se soncno, potem ko prides domov je soncno ze spet; vmes pa je na veliko dezevalo. Danes je pa zelo toplo tako da je prav prijetno in tudi za spremembo konstantno vreme, no piha v intervalih, a to ni nic takega. Ocean prinasa torej sprejemljivo vreme.
(moj deznik je pristal v smeteh, saj ga je veter in sneg pred kaksnimi 14 dni cisto potolkel-pa se moj ni bil).

Francija:

V aprilu bodo v Franciji potekale predsedniske volitve, z dvema glavnima igralcema Segolene Royal (z) in Nicolas-om Sarkozy-em (m), drugace jih je 10 vseh skupaj. Imajo interentno stran, volitve 2007 in tudi casopisi se pocasi polnijo z intervjuji in (reklamnimi) oglasi. Prav zabavno, a vam je kaj znano?

Veliko se bo se govorilo o tem do aprila, najbrz prevec.

Prosti cas, zanimivnosti in posebnosti:

Nekaj je treba rect tudi o casopisih tukaj. Nekateri so brezplacni (npr. directsoir), drugi zelo kvalitetni (Le Monde), potem pa mi tujci beremo s slovarjem v roki in se tudi tako na nek nacin ucimo. So dobrodosli tile casopisi, vsaj zaenkrat. Spela je narocena na Le Monde, tko da si ga malo sposojamo (prav kolegijalni smo med sabo, caprav se ne poznamo, a nas tukaj marsikaj zdruzuje).

Bordeaux-ska (in hkrati tudi francoska) posebnost je njihova umirjenost, na nek nacin kar pocasnost. Pa saj ni problema, ce se v trgovini trgovka pogovarja s stranko cisto normalno in vrsta pac caka, to je tukaj nekaj vsakdanjega. Ce ima kdo kaksno reklamacijo ali pa vprasanje na dan z njim, bono se malo pogovorili pa bo vse ok.

Npr. zadnjic so stavkali vsi javni prevozniki v mestu; kar pomeni, da vecina studentov ni mogla priti na faks. A nobeden se ni kaj dosti pristozaval, pac tisti dan niso prisli na faks, nic hudega in nic takega. Zadeve se tukaj odvijajo po francosko in to mi se mi zdi da vedno blizje.

Tudi zamujanje je tukaj dokaj obcajna stvar, a so vsi tega navajeni (razen profesorjev, ki zacenjajo tocno, se sama ne vem zakaj:)) a ta navada je prisotna pri meni tudi kdaj pa kdaj v Sloveniji, tako da s privajanjem na to res nimam nobenih tezav.

Kulinarika:

Siri, sircki, jogurti in zadeve ki ne vem tocno kam naj jih uvrstim so vedno predmet raziskovanja in pogovora. Imajo res veliko izbiro torej normalo za Francijo sirov, ampak dobesedno, mlecni izdelki so res bogati in raznovrsti.
Npr. obstajajo jogurti; ki so sadni, a so beli brez sadja, ali pa so navadni, brez cesarkoli, a imajo dodan sladkor, ze v osnovi. Le zakaj?
A ni skrbi za to, da bi ostala brez jogurtov, ker je to samo ena izmed pomoje 40 moznosti kaj in koliko izbrati.

Kolaci in kolacki, to je pa tudi poezija druge vrste, kjer ima domisljija veliko vlogo. Znane bagete, sarkli, kolacki, rorgljicki, majhni kruhi, majhne tortice, sadne, cokoladne, pite, panetoni in tudi

Pri cajih se tudi zadeve razvijajo v vrste in podvrste. Beseda caj (the) pomeni pri njih zeleni, crni ali rdeci caj, skratka ne sadni, sadni caj je pa pri njih difussion.

Za konec:

Racunalnik nekaj "strajka", tako da koncujem oddajo Novice in novicke doma in po svetu, cisto po francosko brez konca in malo megleno ter nepovezano, a umirjeno in logicno ker je to edino smiselno glede na pogoje dela.
Mogoce sem napisala ze prevec (sicer sem vas pa opozorila!:) in zato tudi take masina ni vec pripravljena tako sodelovati z menoj kot obicajno.

Bises,
Kristina

Rdeca nit

Ja, kje sem ze ostala pri mojem porocanju in reportazah in opisovanju in javljanju, kajti se kar nekaj casa nisem javila. Zato mislim, da bom v prihodnjih dneh napisala tud tisto kar vas ne zanima, ker bom tako izcrpna in natancna, torej pozor!

Ampak saj veste najbrz, da volja in zagon ter predvsem cas krojijo nase dneve in tudi sama nisem nobena izjema pri tem. A rdeca nit ostaja-dinamicno studentsko zivljenje.

Danes za uvod tega porocanja malo vec o prejsnjem vikendu, ko smo se prelevili v turiste, ponovno in hitro. Zanimivo, me spraviti na potovanje je pa res najlazja stvar na svetu, a vedno bolj se mi dozdeva, da se zdalec nisem edina.

Torej sobota je bila izbranka tedna za izlet v Pau in Lourdes, sta namrec blizu. Impozantko, mrzlo in odlicno, saj ni bilo turistov skorajda nikjer. Sli smo z vlakom, prvo v Pau in nato v Lourdes. Pau je center Pirenejev za izlete v gore, predvsem smucarske izlete, ceprav mi je deloval zelo mondeno, a tiho kar pa pase popotniski dusi, ima impozanten grad, kjer je nekaj casa domoval Karl 4., francoski ter sprehajalisce s pogledom na Pireneje.
Lourdes pa je na nek nacin razdeljen na dva dela, na obicajno mestece lahko recem in na del, ki je namenjen romarjem, ki pridejo tja z namenom, z vero.
Celotno mestece ni veliko, mi smo obiskali bolj ali manj vse kar nas je zanimalo in prizgali svecke z dobro mislijo v srcu in s hvaleznostjo v oceh.

V Bordeaux smo prisli zvecer, polni lepih spominov in tudi polno fotografij (to je tako, ce imamo v rokah digitalne fotoaparate in se lahko po domace povedano malo igramo:) Natasa ima prav aparat z veliko zacetnico, ker se ukvarja s fotografijo malo za zabavo in malo zares).
Bomo ponovili smo dejali, sicer ne pot ampak potovanje.

sama bom pa tudi ponovila jutri vajo in napisala nadaljevanje, ker je ura pol osmih in se vrata nasega drugega doma zapirajo.

A demain,
Kristi

ARCACHON ET DUNE DE PYLA

Zacela bom s slanim uvodom nadaljevala z glavnim porocilom in zakljucila s sladkim koncem, kajti v nedeljo smo bili na morju, ob atlantski obali kjer je prelepo (za razlago glaj slike), v soboto pa na poljski (sladki) vecerji.

Slano:
Zraven mesteca Arcachon je sipina, pescena gmota da bo bolj jasno, kjer so na eni trani gozdovi na drugi pa pescena obala in (slano) morje. Tja se pride v pribl. 45 min. z avtom in tisto nedeljo ni bilo veliko ljudi, ker ni turisticne sezone, sonce in lepo vreme pa smo vseeno ujeli (se vedno je kar zimsko vzdusje tukaj, da pa ne bo zavajanja ljudstva tram pelje in vse deluje. A kaj ko smo cisto izgubljeni brez tehnike, se mi zdi, da to vedno bolj drzi).
Vsi, ki me (bolj) poznate veste, da morje mi je ze od nekdaj blizje kot hribi in gore (ceprav rada delam izjeme z izjemnimi turami in razgledi), tako da je bilo to nekja kar sem si zelela ze doma, iti do njihove obale. Ker pa je obala dokaj blizu, je mozno, da bomo tak probram ponovili ko bo topleje in v kaksnem drugem mestecu. Prednost izleta v januarju pa je bila v tem, da ni bilo guzve in da si sreceval res nakljucne turiste in francoze, ki tam prezivljajo vikende. Poleti se mi pa zdni, da je ravno obratno, je guzva in ni nobenega avtohtonega prebivalca:).
Imajo tudi lepo, rdeco cerkvico na vrhu hriba s pogledom na morje, pa seveda razne trgovinice in trgovine, s saro, ki ne ves tocno kaj bi z njo ko jo kupis in tudi s prelepimi stvarmi.

Drugace pa tukaj zivljenje poteka normalno, urniki so skoraj ze cisto doloceni (saj smo imeli vsi tujci 3 tedne casa, da smo izbrali predmete in kot se je izrazil prof. smo imeli 3 tedne izobrazevalnega turizma;) in velika mera iznajdljivosti je vedno dobrodosla za dobrobit vseh (od tusiranja brez luci, do raznih prosenj, informacij, placil se to zelo obnese, pa tud naucit se da).

Da pa se nisem izneverila plesu, tukaj obiskujem vaje, v okviru telovadbe, ki je organizirana na faksu. Je zelo drugace, a je fino. Ze dejstvo, da plesem v Franciji je osupljivo.

Sladek konec torej.
Tukaj pa pride v ospredje poljska kuhinja in njene sladke in tudi slane dobrote. Nasi Poljaki so se spravili kuhat in so nas povabili na pokusino, majhno vecerjo (kapo dol in pohvala iz srca, saj je delat nekaj domacega v takih pogojih kot so tukaj, ko nimas posode in vseh pripomockov, npr. jz nebi mogla spect potice, tudi ce bi znala na pamet recept, ker ni ali pecice, ali posode za to ali...., ne me narobe razumet, se ne pritozujem, a v stud. naseljih je to tako, za sproti ni problema za kuho in itd. a izredne razmere kuhe pa so v tem primeru na preizkusnji). Jedli smo neke vrste pleskavice in neko pecivo, katere sestavine naj ostanejo skrivnost, bilo pa je super lahko zakljucim.

Do naslednjic,
Kristina